Splošna uredba o varstvu podatkov

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Projekt Travinje++: izboljšanje trajnega in sejanega travinja z vnosom beljakovinsko bogatih mešanic trav in metuljnic se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.2: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

SPLOŠNE INFORMACIJE

Naslov projekta:

Travinje++: izboljšanje trajnega in sejanega travinja z vnosom beljakovinsko bogatih mešanic trav in metuljnic

Območje izvajanja projekta:

Slovenija, EU

Vrsta projekta:

Operativna skupina, konzorcij

PARTNERJI PROJEKTA

Koordinator projekta in vodilni partner:

R1NG, razvojna družba, d.o.o.

Partnerji:

TRAJANJE PROJEKTA

2019-2022

POVZETEK IN PREDSTAVITEV

EIP projekt spada v Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin.

Projekt EIP obravnava področje zagotavljanja boljše voluminozne krme s travinja in se nanaša na tematiko: Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin. Le če bomo imeli dovolj dobro travno rušo v kateri bodo zastopane rastline bogate na beljakovinah bomo lahko imeli tudi več živinoreje, ki bo temeljila na travnati krmi. Voluminozna krma, ki jo pridelujemo na travnatem svetu se namreč z vidika hranilne vrednosti in količine suhe snovi zaradi mnogih dejavnikov z leti rasti in izkoriščanja slabša. Zato je občasno potrebno poskrbeti za pomladitev travne ruše na kateri pridelujemo krmo. Izbira travno deteljne (TD) mešanice je odvisna od vrste živinorejske panoge na kmetiji, njihove intenzivnosti in karakteristik njivskih ali travniških površin. Nikoli ne bo obstajala nevarnost da bi s setvijo ter vnosom TD mešanic na kmetijska zemljišča ogrozili visoko biodiverziteto trajnega ali polnaravnega travinja Slovenije, kar nam občasno očitajo naravovarstveniki. Vrste trav, ki se najpogosteje pojavljajo v mešanicah so mnogocvetna ljuljka, trpežna ljuljka, travniška bilnica, pasja trava, travniški mačji rep, travniška latovka, rdeča bilnica, trstikasta bilnica in skrižana ljuljka. Metuljnice so štiri in sicer črna detelja, bela detelja, lucerna in navadna nokota. Kot monokulturo se seje najpogosteje mnogocvetno ljuljko in sicer za krajši čas. Bolj ko želimo da nam mešanica v letih rabe traja več vrst vključujemo. Take mešanice so sicer na trgu potem tudi dražje kot enostavnejše. Mešanice delimo na 4 glavne skupine in sicer: eno do dvoletne TDM za intenzivno njivsko pridelovanje, triletne TDM za intenzivno njivsko pridelovanje, večletne mešanice z lucerno in večletne TDM primerne tudi za obnovo travne ruše. Spremembe na travinju v smeri boljše beljakovinske osnove se bo doseglo z različnimi posegi dodajanja semena trav in metuljnic v rušo in posledično doseganja večjega proizvodnega in kakovostnega potenciala.

CILJI PROJEKTA

Dosejavanje in vsejavanje semen trav in detelj sta lahko učinkovita ukrepa za izboljšanje ruše travinja, če si znamo razložiti zakaj nam obstoječa ruša nič več ne ustreza in se odločiti o tem kakšno rušo bi želeli imeti. Nič več nam ne ustreza, ker na njej ne zraste dovolj trave za pokositi ali zelinja za pašo, bodisi ker je razredčena ali v njej uspevajo slabe vrste trpežnih vendar zelnatih rastlin. Kakšno rušo bi želeli imeti pa največkrat slišimo od strokovnjakov, ki v ospredje postavljajo predvsem njeno kakovost (energetska vrednost) in hranilno vrednost (vsebnost surovih beljakovin). In to bi moralo veljati predvsem v razmerah, ko želimo več prirediti s pašo živali za je za te živali pomembno, da zraste (se obnovi) ruša večkrat in zato vsakič kakovostno dobro. Ko obnavljamo travnik, gledamo da dobimo v rušo tiste krmnih rastlin, ki nam dajo velik pridelek, zato sejemo seme visokih vrste trav in detelj.

Zatem, ko poznamo odgovore na zgornja dva vprašanja začnemo iskati vzroke zakaj je ruša travnika ali pašnika postala slaba. Lahko je bila raba v preteklosti neustrezna (prepozna) ali ne dovolj pogosta glede na gnojenje z dušikom, ali imajo tla nizek pH in je zemlja siromašna na rudninah kot so fosfor, kalij in kalcij. Šele če bomo odpravili zgoraj naštete vzroke za slabo rušo ali vsaj uspeli njihov vpliv na rast ruše zmanjšati, potem bosta dosejavanje ali vsejavanje učinkovala v smeri izboljšanja ruše travinja. Ker je botanična sestava ruše ves čas v spreminjanju zaradi vseh ugodnih in neugodnih razmer za rast rastlin v ruši, lahko postane dosejavanje ali vsejavanje v rušo pašnika tisti ukrep, ki ga bo treba velikokrat ponoviti, da bo vzdrževana ciljna kakovost in pridelovalna zmogljivost ruše. Treba se je zavedati, da sorte trav in detelj, ki jih dobimo z nakupom semena teh rastlin niso bile odbrane in požlahtnjene na zelo dolgo trpežnost, ampak na velik ter kakovosten pridelek mrve in druge koristne lastnosti. Delež v rušo vsejanih vrst se bo z leti zmanjševal, čeprav z zemljo ali načinom rabe ruše ne bilo nič narobe. Z bolj pogostim dosejavanjem ali vsejavanjem si bomo pridobili več izkušenj o tem, kdaj je ta ukrep bolje izvesti in kako uporabiti živali, da bo učinkovitost izvedenega ukrepa vsaj za izboljšanje ruše pašnika čim večja.

Splošni cilji so: izboljšati sestavo travne ruše trajnega in sejanega travinja v v smeri zagotavljanja večjega deleža na beljakovinah bogatih rastlin (trave in metuljnice), razviti različne postopke obnove ruše, analizirati dejavnike uspeha in neuspeha obnove ruše, kratkoročno in dolgoročno pridelati več voluminozne krme različnih oblik in dvigniti kakovost pridelane krme na višji nivo.

Pričakovane spremembe so povečan delež izbranih metuljnic in trav v travni ruši in zato boljša hranilna vrednost krme ter gostejša in po pridelku storilnejša ruša. Ob tem upoštevamo tudi prihajajoče spremenjene vremenske vzorce in tudi dolgoročnejšo spremembo podnebja.

PRIČAKOVANI REZULTATI

• pridobiti nabor vrst, sort in mešanic za obnovo slabo proizvodne travne ruše,
• ocena delovanja izbranih tehnologij za delno ali popolno obnovo ruše,
• testiranje sejalnic in drugih priključkov za nego in rabo travne ruše,
• analiza in povzetki pridobljenih podatkov iz vzorcev tal in voluminozne krme.

TRAJANJE PROJEKTA

2019-2022

POVEZAVE

https://www.program-podezelja.si/sl/

http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development

V drugem šestmesečju smo uspeli izvesti naloge, ki so bile predvidene v prvem šestmesečju, pa zaradi objektivnih okoliščin (covid ukrepi) niso bile izvedljive. Konzorcij se je glede problematike in ponovne ponastavitve projekta zbral in se dogovoril glede izvedbe nalog v spremenjenem urniku. Uspeli smo dobaviti travne mešanice v slovenijo, vključno z težko dobavljivimi ekološkimi semeni. Slovenski trg žal ne premore takih mešanic, prav tako posamezne komponente predvidenih travnih mešanic niso dobavljive, slovenski ponudniki so se slabo odzivali na zahtevo po ponudbah. Trg se je na covid ukrepe odzval izredno kaotično, težave so se pojavile predvsem v logistiki in ukrepih organizacij, ki so narekovale, da ljudje ostanejo doma. Po ponovni nastavitvi projekta je bila predvidena ponovna priprava in setev v pozno poletnem času oz zgodnje jesenskem času, v času po tretji oz četrti košnji, v obdobju, ki je bilo v nasprotju z pomladanskim obdobjem pravzaprav idealno. Topla in vlažna zgodnja jesen je omogočila uspešno pripravo in večinoma uspešno sejanje travnatih mešanic na vseh KMG. Nekaj težav se je pojavilo pri KMG, ki so imeli zaradi letošnjih poplav izrazito mokro prst. Precej je bilo tudi odvisno kje na teritoriju Slovenije se je KMG nahajal, saj so bile razmere nekje bistveno boljše. Takojšnje rezultate smo lahko v nekaj tednih zaznali na KMG Gantar (Gorenjska) in KMG Planika (primorska) ter KMG Per (Osrednjeslovenska), kjer so bili prvi rezultati najbolj obetajoči in se so se mešanice zelo dobro prijele, sledita KMG Turnšek (Štajerska – celjska) in KMG Trbanc, ki sta imela nekaj težav na parcelah, kjer je zaradi padavin in poplav zastajala voda. Po prvih vtisih je najmanj obetajoči neposredni rezultat setve na KMG Miklič, kjer je bila zaradi velike količine padavin prst najbolj razmočena, vendar so bile k sreči temperature ustrezne. Ocenjujemo, da so bile razmere ob setvi bistveno boljše kot spomladi, zato se nadejamo da bomo imeli dovolj vzorčne površine za ustrezno nadaljevanje projekta in izpolnjevanje projektnih ciljev. Učinek bomo spremljali v naslednjih obdobjih. Ob vsaki setvi so bili vedno prisotni predstavniki trikotnika znanja, ki so tudi spremljali postopek. Za načrtovanje procesa smo pripravili za vsak partnerski KMG tudi svoj KMG načrt, ki opredeljuje vse parametre KMG, gnojilni načrt, analizo, lokacije, pripravo ruše in predvidena lokacija posamezne mešanice. V preizkusu je vsak KMG sejal 3 mešanice, ki so bile izbrane na podlagi lokacije, podnebnih dejavnikov in načina oz intenzivnosti pridelave. Vsaka lokacija mešanice je tudi označena z informativno tablo, zaradi enostavnejšega izvajanja pa so mešanice vezane na parcelo, saj bi mešanje posevka na posamezni parceli lahko močno zmedlo samo analizo. Postopek izvajanja KMG načrta je bil ob pripravi in setvi tudi upoštevan ter zabeležen.

V tem obdobju se je izvedla priprava načrta informacijske rešitve, sledi priprava parametrizacije v skladu s potekom priprave vzorčnega modela zajema. Izvedene so bile 2 diseminacije projekta, ena na dogodku o delovanju operativnih skupin, za katero smo pripravili tudi 11 minutno video gradivo, ter mednarodna konferenca Vivus, ki jo je organiziral partner BC Naklo, kjer je bil projekt predstavljen in kjer je KGZ Kranj tudi predstavil prve izsledke projekta, ki je požel kar nekaj zanimanja. Osvežili smo tudi spletno predstavitve projekta z posameznim gradivom, ki smo ga zbrali tekom izvajanja projekta.